Naša zgodba

No, torej, potepala sva se po svetu. Najprej vsak zase. Nato sva se nekega dne znašla na istem mestu ob istem času. V mestu veselja – Kalkuti. In tako sva šla naprej skupaj. Dva popotnika, vizualna umetnika, ljubitelja staroselskih umetnosti in hipija v srcu. Ena Slovenka in en Avstralec. Pokukala sva v mnogo dežel, prehodila mnogo poti, v (najina) srca vtisnila neskončno nasmehov, videla obilico čudovitih razgledov, izkusila kopico služb in v duši zakopala nešteto lepih besed. Ampak tolikokrat so bili žepi skorajda povsem prazni, pred nama pa toliko dogodivščin, ki so kar čakale, da jih izkusiva. In no, poglejmo resnici v oči, tudi mlajša nisva postajala … majhna bolečina tu, rahel trzljaj tam… In takrat naju je preblisknilo: morala sva odrasti! Vsaj malo.

Bilo je leto 2010. Bližala se je zima. V mislih sva zbrala vse, kar naju navdušuje in kar rada počneva, dodala dejstvo, da nikoli nisva prav uspela najti tiste prave, stare, ročno pletene, tople volnene kape – takšne, kakršne so pletle naše babice – zbrala malo domišljije in ustvarjalnosti, našla navdih pri aboriginalskih slikarijah, vzela nekaj ostankov volne iz babičine košare ter začela plesti kape. Kul kape! Tople kape! In niti najmanj staromodne. Precej barvite in prav fensi-šmensi. In rodil se je Pashin’ … V prelepih slovenskih hribih na sončni strani Alp.

Te kape sva odnesla na drugo stran sveta. V čudovite nepalske doline na sončni strani Himalaje. Edina težava je bila, da so se maoisti prav v trenutku, ko je najino letalo pristajalo, odločili za stavko in odšli na ulice. Tako sva se nekaj časa skrivala v hotelu, kjer so receptorji pod pultom recepcije imeli puške. Za vsak slučaj. In hrano sva zelo tiho jedla v restavracijah z zastrtimi zavesami in ugasnjenimi lučmi. A z zadostno mero potrpežljivosti, vztrajnosti in volje sva si utrla pot do prijazne tibetanske družine, ki zna plesti čudovite kape. Maoisti so se pomirili in vrata so se odprla. In naredila sva še nekaj kap.

Nato je prišla pomlad. In rekla sva si – zakaj si ne bi skrojila tudi lastnih hlač? Točno takšnih, kakršne si želiva. Kajti tudi točno takih hlač, kot jih želiva, nikoli nisva mogla prav zares najti. In sva jih skrojila. Tudi zašila. Nato sva jih odnesla na Tajsko. Tam ni bilo videti nobenega maoista, a je pri izdelavi vseeno bil potreben japonski mojster samurajskega mečevanja, da sva naredila še nekaj hlač. Točno takšnih, kot sva si želela.

In tako se je vse začelo!
Kolesa so se zavrtela …

Zastavila sva smer, začrtala prioritete in si zamislila cilje. Stojiva za tem, kar nama je pomembno. Ime Pashin’ izhaja iz besede »passionate« (strasten) in odločila sva se, da bova, če bova sledila svoji strasti, prinašala veselje sebi in drugim.

Želiva ustvarjati krasna, nepozabna oblačila. Nočeva biti dolgočasna, želiva biti navdihujoča. Nočeva biti siva, želiva biti barvita. Nočeva izkoriščati ljudi, želiva delati z njimi z roko v roki. Nočeva prodajati poceni sintetičnih oblačil, želiva izdelovati kakovost. Nočeva biti brezbrižna, želiva ustvarjati z ljubeznijo. Nočeva biti vsakdanja, želiva biti izvirna. Nočeva biti vsevedna, želiva poslušati in se učiti. Nočeva samo jemati, želiva tudi vračati. Nočeva, da bi se v najinih oblačilih počutili ravnodušno, želiva, da se v njih počutite čudovito. Nočeva zaslužiti denarja … Hmmm … No … OK, priznava… nekaj denarja pa le želiva zaslužiti … Kriva! Toda vsi ostali najinin cilji izvirajo iz globljih delov najine duše in so dolgoročni.

Skratka: želiva pustiti pečat.

Tako sva se torej podala v svet izdelovanja lepih, izvirnih, kakovostnih in etično neoporečnih oblačil. In prav takrat, ko sva se udobno namestila, zapeljala v začrtano smer in mislila, da sva vse dojela in ugotovila …

… se je v lepih slovenskih hribih na sončni strani Alp rodil še en zaklad. Najina hči. Majhna potrditev, da sva res odrasla – vsaj malo. In najin svet je postal še večji, še bolj barvit in razburljiv. A to je že čisto druga zgodba!

Recimo samo, da smo zdaj trije, ki želimo pustiti pečat …

Zakaj vztrajava pri poštenih rokodelcih in naravnih materialih? Preberite Zakaj poštena trgovina in Zakaj naravni materiali.